 |
 |
 |
Datum objave: 28.2.2017
Še en nenavaden razpis SPIRIT? Za udeležbo na kongresih več denarja kot za sejme?
Še pomnite, izvozniki, da
Za kongrese več kot za sejme - so kongresi bolj učinkoviti za povečevanje izvoza?
Predmet javnega razpisa je opredeljen takole:
»Kot mednarodni poslovni dogodek se šteje mednarodni strokovni forum, konferenca ali kongres s področja dejavnosti prijavitelja, z mednarodno udeležbo, izveden v letu 2017. … Aktivna udeležba podjetja na mednarodnem poslovnem dogodku pomeni, da podjetje v okviru mednarodnega poslovnega dogodka tuji poslovni in strokovni javnosti predstavi svoje dosežke, proizvode in storitve na stojnici/razstavnem prostoru ali v obliki predavanja/predstavitve ali s sodelovanjem v panelu/okrogli mizi.«
V nadaljevanju pa zasledimo še eno določilo: »Mednarodni sejmi v tujini in dogodki organizirani v okviru mednarodnih sejmov v tujini ne sodijo med mednarodne poslovne dogodke.« Glede na zelo različne kombinacije prireditev (sejem, kongres, konferenca, …), ki se pojavljajo v praksi, se zdi, da je SPIRIT vnovič na zelo tankem (pravnem) ledu. Drugo vprašanje pa je strokovna (ne)utemeljenost tega razpisa. Kot razumemo, lahko podjetja dobijo nepovratna sredstva tudi za najbolj obskurne prireditve, ne morejo pa jih za udeležbo na (tudi zelo uveljavljenih) kongresih, ki so del strokovnega spremljevalnega programa mednarodnih strokovnih sejmov, čeprav so ti še vedno ena najbolj uveljavljenih in učinkovitih platform za mednarodno trženje.
Prav tako ne moremo mimo (ne)razumevanja slovenskega poslovnega okolja in potreb slovenskega izvoznega gospodarstva, da o nesorazmernosti niti ne govorimo - tako glede na razmerje med višino sredstev in pričakovanimi učinki kot med različnimi ukrepi. Za tisti del kongresov, ki ne sodijo v program mednarodnih strokovnih sejmov, bo namreč za čas od marca do oktobra letos na voljo 500.000 €, za udeležbo na sejmih za leto 2016 pa je bilo na voljo 440.000 €.
In, ja, tudi ta razpis je bil objavljen v času počitnic.
(*) Za Delo se je lani konec julija z objavo daleč najbolj obširnega pojasnila državnega sekretarja in kar treh generalnih direktorjev direktoratov v okviru gospodarskega ministrstva, zgodba zaključila. Po tem se ni nikoli več nihče vprašal, kaj je z obljubljenimi tremi milijoni, druga stran - izvozniki – pa tudi niso nikoli dobili priložnosti predstaviti svoje plati zgodbe.
Seznam direktorjev PCMG, JAPTI, SPIRIT
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Datum objave: 12.7.2016
Čemu sploh SPIRIT
Minister Počivalšek ima z agencijo SPIRIT po aferi IBM nov problem. Izvozniki že od aprila čakajo razpis za sofinanciranje individualnih nastopov na sejmih v tujini. Dočakali so ga v petek, 8. 7. popoldne, po zaključku delovnega dne, prvi rok za prijave pa je 5.8. do 13.00. Čas od objave do roka za prijavo je čas, ko je zaradi viška turistične sezona največ ljudi na dopustih. Namerno? Še bolj nedopustno pa je, da v vseh najavah razpisa, ki je zamujal tri mesece, ni bilo niti z besedo omenjeno, da ne bo veljal za sejme v prvi polovici leta 2016. SPIRIT je namreč razpise v preteklosti objavljal med aprilom in julijem, veljali pa so za vse sejme v tekočem letu. Tokratni velja samo za sejme od julija letos do konca leta 2017 (čeprav je tudi v naslovu razpisa zapisano »za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2016 in 2017«). SPIRIT je torej podjetja nategnil. Na suho.
Hkrati sta za obe leti namenjena enaka zneska – 1,5 milijona evrov. Strokovni sejmi potekajo od januarja do junija ter od septembra do konca novembra. SPIRIT bo torej za tri mesece v letu 2016 namenil toliko kot za vse prihodnje leto oziroma efektivnih devet mesecev. Trikratna razlika. V razpisu ni nobenih argumentov za tako razliko v intenzivnosti sofinanciranja. Presenečenje je tudi razdelitev države na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo: prva bo pobrala kar tri četrtine denarja. Bojda zato, ker smo spet pokleknili pred Brusljem.
Kriteriji za izbiro podjetij, ki so upravičena do sofinanciranja, so poglavje zase. V razpisu je na več mestih poudarjeno, da gre za pomoč podjetjem pri prodoru na tuje trge. Ker bonitetna ocena predstavlja skoraj 40 odstotkov skupne ocene, lahko uspejo samo že uveljavljena podjetja z dobro boniteto, mlada in manjša podjetja se morajo zanesti izključno na svoje vire. Višek nestrokovnosti pa je, da SPIRIT ocenjuje kakovost sejmov v tujini po enem samem kriteriju, to je deležu tujih razstavljavcev. V poslovnem svetu se točno ve, kateri sejmi so vodilni na svetu za posamezno dejavnost oziroma kam sodi vsaka posamezna prireditev, SPIRIT pa samozavestno uvaja svojo lestvico. In rezultat ? Glavnina najpomembnejših se odvija v Nemčiji, torej je – poenostavljeno – delež tujih razstavljavcev najnižji pri sejmih za dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, kjer je Nemčija med vodilnimi na svetu (tehnični sejmi). In nasprotno: največ tujih podjetij najdemo na sejmih za dejavnosti, ki prinašajo manj dodane vrednosti, denimo v tekstilu, saj prihaja večina razstavljavcev iz Azije. Tu trčijo naši uradniki v nasprotje s samim seboj: na eni strani omalovažujoče vihajo nosove nad nekaterimi panogami, po drugi strani pa tem projektom dajejo največ točk. Največjemu sejmu na svetu za avtodome in počitniške prikolice, ki je hkrati oder za največji slovenski sejemski nastop na svetu nasploh, tako SPIRIT dodeli tri točke od petih, tistemu za kuhinjske krpe, brisače in zavese, ki je tudi sicer največji na svetu v svoji dejavnosti, pa vseh pet. Nekje vmes bodo pristali tisti, ki ponujajo vrhunske aparature in opremo na največjem sejmu za medicino na svetu.
Od agencije, v kateri je povprečni rok trajanja direktorjev (večinoma so samo v.d.) malo več kot eno leto, ne gre veliko pričakovati. Nekoč sem bil zagovornik podpiranja podjetij s subvencijami, a se pri nas žal vse izrodi, tako da lahko po dvajsetih letih dela za največja sejemska podjetja na svetu rečem zgolj to: glede na to, kako so ti razpisi pripravljeni in izvedeni, ni šlo zaradi njih na sejme v tujino niti eno podjetje več. Prav vsa nastopajo in bodo še naprej, ker preprosto morajo, denar za nastop pa morajo zagotoviti iz svojih virov že ob prijavi. Če so na razpisu slučajno uspela, so pridobljena sredstva porabila za druge projekte. Izvoz se nam dogaja kljub državi, ne zaradi nje.
Čemu sploh SPIRIT
Še en nenavaden razpis SPIRIT? Za udeležbo na kongresih več denarja kot za sejme?
Še pomnite, izvozniki, da
- je SPIRIT 8.7.2016 objavil razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2016 in 2017, na voljo pa naj bi bilo 3.000.000 € iz evropskih sredstev,
- da je po dveh tednih, 22.7.2016, najavil razveljavitev razpisa (za 29.7.2016),
- je 28.7.2016 Delo v članku »Za podjetja letos 415 milijonov« takole povzelo besede Aleša Cantaruttija, državnega sekretarja na MGRT, ki je pojasnjeval, da razveljavitev ne bo prikrajšala izvoznikov: »Glede »spodrsljaja« s Spiritovim razpisom za podporo podjetij za individualne nastope na sejmih, ki glede na določbe razpisa ne bi pokril stroškov za udeleže na sejmih v letošnjem letu, je pojasnil, da ga bodo razveljavili in ga znova objavili septembra v istem znesku.«,(*)
- je SPIRIT kot »premostitev« za sofinanciranje udeležbe na sejmih v letu 2016 našel v proračunu od danes na jutri 440.000 €.
Za kongrese več kot za sejme - so kongresi bolj učinkoviti za povečevanje izvoza?
Predmet javnega razpisa je opredeljen takole:
»Kot mednarodni poslovni dogodek se šteje mednarodni strokovni forum, konferenca ali kongres s področja dejavnosti prijavitelja, z mednarodno udeležbo, izveden v letu 2017. … Aktivna udeležba podjetja na mednarodnem poslovnem dogodku pomeni, da podjetje v okviru mednarodnega poslovnega dogodka tuji poslovni in strokovni javnosti predstavi svoje dosežke, proizvode in storitve na stojnici/razstavnem prostoru ali v obliki predavanja/predstavitve ali s sodelovanjem v panelu/okrogli mizi.«
V nadaljevanju pa zasledimo še eno določilo: »Mednarodni sejmi v tujini in dogodki organizirani v okviru mednarodnih sejmov v tujini ne sodijo med mednarodne poslovne dogodke.« Glede na zelo različne kombinacije prireditev (sejem, kongres, konferenca, …), ki se pojavljajo v praksi, se zdi, da je SPIRIT vnovič na zelo tankem (pravnem) ledu. Drugo vprašanje pa je strokovna (ne)utemeljenost tega razpisa. Kot razumemo, lahko podjetja dobijo nepovratna sredstva tudi za najbolj obskurne prireditve, ne morejo pa jih za udeležbo na (tudi zelo uveljavljenih) kongresih, ki so del strokovnega spremljevalnega programa mednarodnih strokovnih sejmov, čeprav so ti še vedno ena najbolj uveljavljenih in učinkovitih platform za mednarodno trženje.
Prav tako ne moremo mimo (ne)razumevanja slovenskega poslovnega okolja in potreb slovenskega izvoznega gospodarstva, da o nesorazmernosti niti ne govorimo - tako glede na razmerje med višino sredstev in pričakovanimi učinki kot med različnimi ukrepi. Za tisti del kongresov, ki ne sodijo v program mednarodnih strokovnih sejmov, bo namreč za čas od marca do oktobra letos na voljo 500.000 €, za udeležbo na sejmih za leto 2016 pa je bilo na voljo 440.000 €.
In, ja, tudi ta razpis je bil objavljen v času počitnic.
(*) Za Delo se je lani konec julija z objavo daleč najbolj obširnega pojasnila državnega sekretarja in kar treh generalnih direktorjev direktoratov v okviru gospodarskega ministrstva, zgodba zaključila. Po tem se ni nikoli več nihče vprašal, kaj je z obljubljenimi tremi milijoni, druga stran - izvozniki – pa tudi niso nikoli dobili priložnosti predstaviti svoje plati zgodbe.
Seznam direktorjev PCMG, JAPTI, SPIRIT
| Začetek | Konec | V dnevih | V letih | Direktor | ||
| 05.01.2015 | Gorazd Mihelič | |||||
| 04.04.2014 | 04.01.2015 | 274 | 0,75 | Tomaž Klemenc | ||
| 06.12.2012 | 06.03.2014 | 454 | 1,24 | Skalar Boštjan | ||
| 16.03.2009 | 05.12.2012 | 1.359 | 3,72 | Igor Plestenjak | ||
| 10.05.2007 | 05.03.2009 | 664 | 1,82 | Peter Ješovnik | ||
| 03.03.2006 | 10.05.2007 | 432 | 1,18 | Franc Hoffmann | ||
| 01.02.2006 | 02.03.2006 | 28 | 0,08 | Matej Kovač | ||
| 20.04.2005 | 01.02.2006 | 286 | 0,78 | Vili Hribernik | ||
| 07.01.2003 | 19.04.2005 | 832 | 2,28 | Božidar Marot | ||
| 16.05.2000 | 07.01.2003 | 965 | 2,64 | Zdenka Kovač | ||
| 01.10.1995 | 15.05.2000 | 1.687 | 4,62 | Božidar Marot | ||
| Povprečni rok trajanja direktorja | 1,37 | |||||
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Datum objave: 12.7.2016
Čemu sploh SPIRIT
Minister Počivalšek ima z agencijo SPIRIT po aferi IBM nov problem. Izvozniki že od aprila čakajo razpis za sofinanciranje individualnih nastopov na sejmih v tujini. Dočakali so ga v petek, 8. 7. popoldne, po zaključku delovnega dne, prvi rok za prijave pa je 5.8. do 13.00. Čas od objave do roka za prijavo je čas, ko je zaradi viška turistične sezona največ ljudi na dopustih. Namerno? Še bolj nedopustno pa je, da v vseh najavah razpisa, ki je zamujal tri mesece, ni bilo niti z besedo omenjeno, da ne bo veljal za sejme v prvi polovici leta 2016. SPIRIT je namreč razpise v preteklosti objavljal med aprilom in julijem, veljali pa so za vse sejme v tekočem letu. Tokratni velja samo za sejme od julija letos do konca leta 2017 (čeprav je tudi v naslovu razpisa zapisano »za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2016 in 2017«). SPIRIT je torej podjetja nategnil. Na suho.
Hkrati sta za obe leti namenjena enaka zneska – 1,5 milijona evrov. Strokovni sejmi potekajo od januarja do junija ter od septembra do konca novembra. SPIRIT bo torej za tri mesece v letu 2016 namenil toliko kot za vse prihodnje leto oziroma efektivnih devet mesecev. Trikratna razlika. V razpisu ni nobenih argumentov za tako razliko v intenzivnosti sofinanciranja. Presenečenje je tudi razdelitev države na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo: prva bo pobrala kar tri četrtine denarja. Bojda zato, ker smo spet pokleknili pred Brusljem.
Kriteriji za izbiro podjetij, ki so upravičena do sofinanciranja, so poglavje zase. V razpisu je na več mestih poudarjeno, da gre za pomoč podjetjem pri prodoru na tuje trge. Ker bonitetna ocena predstavlja skoraj 40 odstotkov skupne ocene, lahko uspejo samo že uveljavljena podjetja z dobro boniteto, mlada in manjša podjetja se morajo zanesti izključno na svoje vire. Višek nestrokovnosti pa je, da SPIRIT ocenjuje kakovost sejmov v tujini po enem samem kriteriju, to je deležu tujih razstavljavcev. V poslovnem svetu se točno ve, kateri sejmi so vodilni na svetu za posamezno dejavnost oziroma kam sodi vsaka posamezna prireditev, SPIRIT pa samozavestno uvaja svojo lestvico. In rezultat ? Glavnina najpomembnejših se odvija v Nemčiji, torej je – poenostavljeno – delež tujih razstavljavcev najnižji pri sejmih za dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, kjer je Nemčija med vodilnimi na svetu (tehnični sejmi). In nasprotno: največ tujih podjetij najdemo na sejmih za dejavnosti, ki prinašajo manj dodane vrednosti, denimo v tekstilu, saj prihaja večina razstavljavcev iz Azije. Tu trčijo naši uradniki v nasprotje s samim seboj: na eni strani omalovažujoče vihajo nosove nad nekaterimi panogami, po drugi strani pa tem projektom dajejo največ točk. Največjemu sejmu na svetu za avtodome in počitniške prikolice, ki je hkrati oder za največji slovenski sejemski nastop na svetu nasploh, tako SPIRIT dodeli tri točke od petih, tistemu za kuhinjske krpe, brisače in zavese, ki je tudi sicer največji na svetu v svoji dejavnosti, pa vseh pet. Nekje vmes bodo pristali tisti, ki ponujajo vrhunske aparature in opremo na največjem sejmu za medicino na svetu.
Od agencije, v kateri je povprečni rok trajanja direktorjev (večinoma so samo v.d.) malo več kot eno leto, ne gre veliko pričakovati. Nekoč sem bil zagovornik podpiranja podjetij s subvencijami, a se pri nas žal vse izrodi, tako da lahko po dvajsetih letih dela za največja sejemska podjetja na svetu rečem zgolj to: glede na to, kako so ti razpisi pripravljeni in izvedeni, ni šlo zaradi njih na sejme v tujino niti eno podjetje več. Prav vsa nastopajo in bodo še naprej, ker preprosto morajo, denar za nastop pa morajo zagotoviti iz svojih virov že ob prijavi. Če so na razpisu slučajno uspela, so pridobljena sredstva porabila za druge projekte. Izvoz se nam dogaja kljub državi, ne zaradi nje.
Čemu sploh SPIRIT
